Projekcija filma Teta Hilda!

Slovenska kinoteka

01. in 08. aprila ob 17.00 uri

Teta Hilda! (Tante Hilda!)

Jacques-Rémy Girerd, Benoît Chieux, Francija/Luksemburg, 2013, DCP, barvni, 89', svp

Teta Hilda je ljubiteljica narave in v svojem rastlinjaku hrani na tisoče rastlin z vsega sveta. Številne so na pragu izumrtja. Medtem industrijalci ustvarijo novo žitarico, imenovano attilem, ki za rast potrebuje zelo malo vode, prav nič gnojiva in zagotavlja velikanski pridelek. Ponuja se kot čudežna rešitev, ki bi lahko s sveta pregnala lakoto in nadomestila nafto, katere zaloge čedalje bolj kopnijo. Toda bliža se katastrofa …

Teta_hilda.jpg
Teta Hilda … nenavadno poimenovanje za junakinjo, ki ni v nobeni povezavi z domnevnimi otroki svojih sester ali bratov; teh v scenariju sploh ni. Naj pojasnim. Sprva sem mislil, da bi mojo rdečelasko spremljala njena nečaka: Tim in Tom. Toda v tej precej konvencionalni scenaristični rešitvi nisem videl nobenih prednosti. Naj mi oprostijo … In še sedem let pozneje me je ta ostudni zločin navdajal z nepopisno radostjo. Posneti film brez otrok … kakšna sreča! Ko sem se poslovil od zamisli o dveh vsiljivcih, bi seveda lahko opustil tudi neutemeljeno podeljen samostalnik »teta«. Film bi se tako imenoval preprosto Hilda. Vendar pa igranje s filmskimi zakoni in stanom filmskih junakov nikoli ne ostane nekaznovano. Brez tega rodovniškega podatka Hilda ne bi bila več to, kar je. Še huje! Postala bi tujka. Poleg vsega blagozvočnost besed »Teta Hilda« njen značaj verodostojneje zaokroži. V imenu česa bi torej njenemu pedigreju odvzel to značajsko in strukturno lastnost? Takrat sem tudi začutil, da Teta Hilda ni ne Timova ne Tomova teta, temveč je teta nas vseh. Bodisi teta mladega gledalca bodisi starejšega obiskovalca zatemnjenih dvoran. Idealna tetka! Simpatična, velikodušna, rahlo prismojena, a nič bolj, kot so Moj stric Jacquesa Tatija, Teta Léonie, Stric Donald, Tata Yoyo ali katerikoli Stric morilec. Teta Hilda se je pripravljena spoprijeti z marsikaterim družinskim pripetljajem. Vsakogar od nas sprejme za svojega nečaka ali nečakinjo, a pod pogojem, da smo je vredni. Je simpatična, prijazna tetka, na katero se lahko vsak obrne, ko mu gre slabo. Teta Hilda je podobna vsem nam, je večno na voljo, ljubezniva oseba, ki jo vsi tako potrebujemo.

Jacques-Rémy Girerd

©2017 Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta. XHTML, CSS. ©2010 Avtorji.
Medena koža | Distribucija 2 Koluta